Dekan UL FGG Matjaž Mikoš o novemberskih poplavah

Na spletni strani časopisne hiše Delo smo zasledili komentar dekana Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prof. dr. Matjaža Mikoša o novembrskih poplavah na širšem območju Slovenije. Mikoš je v komentarju med drugim omenil drastično znižanje sredstev za urejanje vodotokov in problematiko umeščanja projektov v prostor. Celoten članek lahko preverete tukaj.

(vir: http://ksh.fgg.uni-lj.si/ksh/predstavitev/mmikos.htm)

Hidrološko poročilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom

Agencija RS za okolje je pred nekaj dnevi izdala hidrološko poročilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom. Če si ga še niste prebrali ga lahko najdete tukaj.

(vir: arso.si)

Nagrada za najboljšo slaščico na kostanjevem pikniku 2012

Prejšnji mesec je društvo študentov vodarstva organiziralo kostanjev piknik in v okviru piknika organiziralo manjše tekmovanje v izdelavi slaščic. O nagrajencih smo že pisali tukaj, sedaj pa predstavljamo reportažo zmagovalke Anite Turk, ki si je prislužila prvo nagrado. Prva nagrada je bila obisk slaščičarske delavnice v Maxiju v Ljubljani, kjer se je lahko preizkusila tudi v izdelavi njihovih dobrot. 

Celoten kolektiv je sestavljen iz samih slaščičark, odlične so!  Posebej pa moram omeniti gospodično Marijo. Naučila me je izdelovati okrasne rože iz marciapana, pripraviti čokolado za pisanje napisov na torte ter narediti slaščičarsko vrečko in to kar iz peki papirja.

 

Te piškote sem izdelala v slaščičarski delavnici sama. So iz testa za torte polnjeni z marelično marmelado, posipani z rezanimi mandeljni in preliti s čokolado....njami!

 

Maxijevo orehovo rezino v Maxijevi slaščičarni pripravljajo že 40 let. Domovinsko pravico je dobila leta 1971 po zaslugi slaščičarskega mojstra Avgusta Plestenjaka, ki je z njo pred tem razvajal le angleško kraljevo družino na škotskem dvorcu Balmoral. Sestavine so bile vedno malce skrivnostne, še bolj pa priprava. Vanilijasto orehov okus rezine je res nekaj posebnega, žlahtne zaznave notranjih plasti pa zaključi čokoladni obliv. [vir: iz njihove spletne strani] Tokrat jo je pripravljala vodja celotnega kolektiva, gospa Vanja. Če rezine še niste poizkusili kar v Maxi, ne bo vas razočarala;-)

Če povem po pravici se nisem še nikoli sama lotila peke prekmurske gibanice, saj se mi je peka zdela vedno preveč "zakomplicirana", toliko različnih nadevov pa prelivi, pa toliko plasti..:) V slaščičarski delavnici so se ravno ob mojem prihodu pripravljale na njeno peko, saj so imeli naslednji dan ocenjevanje, da obdržijo certifikat za peko. Povabile so me, da skupaj z njimi do konca pripravim vse file in nato še pomagam pri sami izdelavi. To je bila izvrstna priložnost, da sem se naučila peke prave slovenske prekmurske gibanice! Res je njena priprava nekaj posebnega:-) Uživala sem v njeni peki:-) Naslednji dan sem dobila informacijo, da so certifikat obdržali. Super, sedaj bomo  lahko še naprej v Ljubljani   jedli  pravo tradicionalno slovensko prekmursko gibanico!

 

Pokazale so mi še pripravo jabolčnega zavitka, Sacher torte, indijačka pa hruškove torte, pripravo mafinov... Resnično si zaslužijo naslov ene najboljših, če ne najboljše slaščičarne v Ljubljani! Občuti se, kako prav v vsakem izdelku pustijo del sebe. Želim jim, da še naprej pripravljajo tako odlične torte in ostala peciva s tolikšno mero dobre volje in profesionalnosti!

Res hvala jim za vso gostoljubnost, za vse kar so me novega naučile in za zaupanje nekaj malih skrivnosti velikih mojstrov!

Za konec pa še slika doma na dan peke, piškoti pa so pripravljeni za na piknik

Celotnemu društvu vodarjev resnično HVALA, za to darilo in še bolšo izkušnjo! Še enkrat HVALA!