Obisk Instituta Jožefa Stefana

Sončno sobota = čas za znanost. No vsaj za študentke FGG - ja :P

Pa bodimo pošteni v celotni zasedbi smo imele tudi enega prestavnika moškega spola.

Na lepo sončno soboto 29. 3. 2014, smo se odpravili na obisk najbolj ugledne znanstvene ustanove v Sloveniji, Instituta Jožefa Stefana. Ime nosi po enem najpomembnejših slovenskih fizikov in pa edinem Slovencu, po katerem je dobil ime kateri fizikalni zakon  (Stefan - Boltzmanov zakon).

Institut deluje že preko 60 let, na njem pa je več kot 900 zaposlenih, mnogi med njimi so priznani znanstveniki v svetovnem merilu.  V zadnjem desetletju pa je na njem opravilo svoja magistrska in doktorska dela več kot 550 raziskovalcev. Z institutom sodelujejo številne ugledne ustanove doma in po svetu.

Svoje prostore imajo na dveh lokacijah, večina dejavnosti je v naši neposredni bližini, na Jamovi cesti 39, druga lokacija pa je v Dolu pri Ljubljani, kjer stoji reaktorski center.

Delujejo na različnih raziskovalnih področjih. Raziskovalni odsek za fiziko je najstarejši odsek instituta, saj je bil institut primarno ustanovljen kot fizikalni institut, ukvarjali pa so se z raziskavami povezanimi z miroljubno uporabo jedrske energije. Sestavlja ga 8 oddelkov, od katerih  smo si mi ogledali oddelek za tanke plasti in površine, oddelek za teoretično fiziko in oddelek za fiziko trdne snovi.

Na oddelku za tanke plasti razvijajo trdne prevleke, ki se nanašajo v plasteh nekaj nanometrov in z njimi se zagotovi ali zaščita pred korozijo, obrabo ali pa se z njo prepreči sprijetje različnih materialov. 

Na oddelku za teoretično fiziko razvijajo teoretična ozadja za reševanje problemov v fiziki, trenutno aktualne so teorije superprevodnikov, kjer so še posebej zanimivi materiali brez magnetnega polja, nanoskopska fizika in pa delovanje bakteriofagov, kateri se v medicini pojavljajo kot alternativa antibiotikom. Ukvarjajo se tudi z raziskavami o vplivu gravitacije na meritve v eksperimentalnih središčih.

Mikroskop na atomsko silo deluje s pomočjo tipala, tako pravzaprav z njim ne »gledamo« ampak »tipamo«, naprava je tako zelo natančna, da na njeno natančnost vpliva že govor, ali tlesk z dlanjo, saj s tem povzročimo dodatna nihanja tipalne igle in v rezultate vnesemo šum.

Veliko pozornosti in raziskav namenjajo okolju, odsek za kemijo in biokemijo je drugi največji odsek na IJS. Tu potekajo raziskave vpliva endokrinih motilcev na okolje ter njihove posledice za organizme, saj se le ti nalagajo v maščobe in skladiščijo v organizmih. Razvijajo tudi nov način čiščenja za tehnološko vodo z nanoželezovimi delci.

Odsek za računalniške sisteme 6 oddelkov, podrobneje smo si ogledali oddelka za optimizacijske metode in tehnologije znanja.

Optimizacija = neko odlično rešitev s pomočjo različnih metod razvijemo do te mere, da dobimo zelo dobro rešitev, katera terja ali krajši čas procesa ali manjšo porabo dobrin. 

Na odseku za tehnologije znanja pa je našo pozornost vzbudila raziskava metod za napovedovanje potresov. Kot zelo dober parameter za napovedovanje verjetnosti potresa se je izkazala koncentracija Radona. Trenutno so v fazi, da lahko s pomočjo izračunov povedo okno verjetnosti pojava, vendar točen čas napovedi še ni mogoč, saj je model zelo občutljiv in pa rezultati računa so znani za zelo zelo kratek čas v prihodnost.

Obisk je bil vsekakor zelo navdušujoč, imeli smo možnost videti, kaj v svojem delovnem času počno vrhunski slovenski znanstveniki. Na institutu so pokazali veliko mero dobre volje in pripravljenosti ter nas tudi povabili, da jih naslednje leto ponovno obiščemo.

Na tem mestu se jim še zahvaljujemo za sprejem in strokovno vodenje.

Mateja Klun