Prejete kandidature za nove člane vodstva društva

V ponedeljek 9.11.15 bo na Hajdrihovi 28 potekal zbor članov društva. Med glavnimi točkami dnevnega reda bodo volitve novih članov izvršnega odbora društva. Do roka za oddajo kandidatur, ki je bil 2.11.15 smo prejeli pravilno izpolnjene obrazce, ki so javno dostopni na spodnjih povezavah:

- kandidatka za mesto predsednice: Tina Hostinger (obrazec)
- kandidat za mesto podpredsednika: Urban Kristan (obrazec)
- kandidatka za mesto blagajničarke: Neža Čepon (obrazec)
- kandidatka za mesto tajnice: Ana Jarc (obrazec)

Se vidimo na zboru članov! Pridite, za vse člane izvršni odbor v odhajanju pripravlja manjše presenečenje, ne bo vam žal!

Izvršni odbor DŠV

4. KOSTANJEV PIKNIK

Kot smo vodarji že navajeni, je Društvo študentov vodarstva (DŠV) tudi letošnji oktober pripravilo Kostanjev piknik. Zbrali smo se v torek, 20. oktobra, in na že četrtem pikniku uradno otvorili sezono zabavnih dogodkov, namenjenih vodarjem in ostalim simpatizerjem društva.

 Na parkirišču za “našo hišo” na Hajdrihovi smo vsem obiskovalcem, ki jih ni bilo malo, ponujali topel čaj in samopostrežne hotdoge. Za vse zbrane pa je bilo dovolj tudi pečenih kostanjev, se razume. Na tem mestu bi se rada v imenu društva zahvalila vsem, ki so se izkazali v nabiranju kostanjev in jih dobrodušno namenili kolegom. 

Poleg študentov vodarstva iz vseh do- in podiplomskih letnikov so se prišli okrepčat tudi študentje ostalih smeri na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Skupaj s profesorji, asistenti in drugimi sodelavci smo se nastavljali sončnim žarkom, sproščeno govorili o tem in onem ter se medtem sladkali s slaščicami. Sladke dobrote so prispevali študenti sami in s tem sodelovali v izboru za najboljši desert. Komisija je odločala med petimi različnimi slaščicami in naslov najboljšega enoglasno podelila študentu Lovrencu, ki je pripravil slastne rafaelo rezine. Kot simbolično nagrado je prejel pekač za mafine.

Ob iztekanju sončnega popoldneva se je dvorišče počasi praznilo in okrog 17ih je bilo piknika uradno konec. Piknik pa ne bi bil uspešen brez mnogih obiskovalcev in prijetnega vzdušja. Hvaležni smo vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri pripravah in pospravljanju, Lovrencu pa želimo še veliko uspelih slaščic.

Tina H. iz DŠV

Vabilo na zbor članov Društva študentov vodarstva in na volitve novih članov izvršnega odbora.

Januarja 2016 bo minilo skoraj dve leti od kar je vodenje DŠV-ja iz rok ustanovnega vodstva, prevzel sedanji izvršni odbor. Zato je znova prišel čas za zbor članov društva, ki se bo odvijal 9. novembra 2015 ob 16. uri v predavalnici H-10 na Hajdrihovi 28.

Na zboru bodo glavna točka dnevnega reda volitve članov izvršnega odbora za mandat naslednjih dveh let (za obrazce za kandidaturo glej spodnji PDF).

Člani trenutnega izvršnega odbora Tanja Tofil (predsednica), Tilen Koranter (podpredsednik), Anita Turk (blagajničarka) in Manca Petek (tajnica) na tem mestu sporočamo, da na novembrskem zboru članov ne bomo ponovno kandidirali za mesta v izvršnem odboru za mandat naslednjih dveh let. Vsi smo v zaključnih fazah študija vodarstva, zato smo mnenja, da je čas, da nove vodstvene funkcije prevzamejo mlajše generacije. Predvsem tu apeliramo na člane, ki ste že do sedaj aktivno sodelovali pri organizaciji dogodkov v okviru Društva študentov vodarstva.

Razlog, da smo se za sklic zbora članov društva, odločili dva meseca pred zaključkom dve letnega mandata je, da bomo s tem omogočili lažji prevzem funkcij in bomo bivši člani izvršnega odbora dlje časa na voljo za pomoč novim članom. V januarju se tako sedanja predsednica kot tajnica odpravljata na študijsko izmenjavo v tujino, kar pa bi utežilo urejanje birokratskih zadev ob menjavi predsedstva.

Tanja, Anita, Manca in Tilen obljubljamo, da bomo tudi po 9. novembru še vedno aktivno sodelovali pri organizaciji dogodkov DŠV-ja, seveda v kolikor nam bo to dopuščal čas in temu ne bo nasprotovalo novo vodstvo :)

Lep pozdrav,
izvršni odbor DŠV

Vabilo na predstavitev društva SLOCOLD

Društvo študentov vodarstva vas vabi na PREDSTAVITEV DRUŠTVA SLOCOLD, ki bo potekala v ponedeljek 1.6.15 ob 17 uri v predavalnici H-10 v pritličju na Hajdrihovi 28. 

Slovenski komite za velike pregrade (SLOCOLD, SLOvenian COmission on Large Dams) je organizacija, ki deluje na področju pregradnega inženirstva. Od leta 1993, ko je bil komite tudi ustanovljen, je polnopraven član mednarodne krovne organizacije ICOLD (International Commission on Large Dams).

Na dogodku nam bodo predstavniki društva predstavili njegovo delovanje ter povabili k sodelovanju in včlanitvi vse zainteresirane mlade inženirje in študente. Podroben program predstavitve je viden na plakatu v prilogi.

Zopet smo se zabavali na pikniku vodarjev!

2. tradicionalni piknik vodarjev … 

… Ali vodarji dokažemo, da nas ne zabava le voda, temveč tudi pivo. 

V torek, 19. maja 2015, je bilo na parkirišču za našo staro stavbo na Hajdrihovi – pestro. Zbrali smo se ob 13ih, se postavili v vrsto pred Nežo in Tadejem in lačni že nestrpno čakali, da bo končno zadišalo po sveži roštiljadi. Tilen in Urban sta celo popoldne spretno vihtela kuharske pripomočke in tako skrbela, da pivo ni delovalo na prazen želodec. Ko smo že pri pivu – piknikovanje brez steklenice te hladne pijače bi bilo nepojmljivo, zato se zahvaljujemo Domnu Dolšaku, ki nas je počastil s Pesjanom, svojo domačo različico angleškega piva, in Tanji, ki je skrbela, da se je Pesjan ves dan namakal v hladni kopeli. 

Piknik je eden od DŠV dogodkov, ki se ga udeležimo tako študenti vodarstva, geodezije in gradbeništva, kakor tudi profesorji in ostali delavci šole (beri: hišnik Rajko). Preživeti popoldne v odlični družbi, spoznati starejše in mlajše kolege študente, prejeti nasvete s strani profesorjev, se zabavati, peti ob brenkanju kitare in utrditi prijateljske vezi, se ob tem še najesti in pogasiti žejo – vse to odlikuje vodarski piknik. 

Tako smo se na sončen majski dan že drugič zbrali vodarji in naši simpatizerji in se, vsi že malenkost živčni pred bližajočimi se obveznostmi v juniju, skupaj zabavali – verjetno zadnjič v tem študijskem letu. Prvo porcijo hrane smo v senci zalili s ohlajenim pivom, tisti bolj pogumni pa so se utaborili kar na soncu – zatopljeni v igranje teršeta. Eni so se preizkusili v hoji po slacklinu, drugi v metanju balinčkov, tretji so glasno peli. Kakorkoli pogledamo je bil torek vrhunsko preživet dan, ki nas je obogatil s še eno nepozabno dogodivščino. 

Hvala vsem, ki ste torek preživeli z Društvom študentov vodarstva in na kakršen koli način pripomogli k ustvarjanju sproščene atmosfere.

Tina

Gostujoče predavanje podjetja Harphasea

Pretekli teden smo v Društvu študentov vodarstva pripravili strokovno predavanje o hidrografiji. Predaval nam je Aljoša Žerjal, direktor podjetja Harpha sea iz Kopra.

Podjetje deluje že več kot 20 let in je edino, ki izvaja hidrografske meritve morja. Te meritve so bile tudi glavna tema predavanja. V podjetju z lastno opremo izvajajo meritve batimetrije (merjenje globin) s enosnopnimi in večsnopnimi globinomeri. S slednjimi lahko izvajajo zelo natančna skeniranja morskega dna, kar uporabljajo za načrtovanje luk (Luka Koper, Budva,…), arheološke raziskave, geološke raziskave in biološke raziskave. 

Digitalni batimetrični model rimskega pomola v Savudriji (Vir: Harpha Sea)

Z uporabo podpovršinskih sonarjev lahko raziskujemo območja, kjer bi drugače morali vrtati vrtine, in je lahko v veliko pomoč pri gradnji pomolov. Z večjimi podpovršinskimi sonarji lahko opazujemo geološko sestavo tudi do 5000 m pod morskim dnom.

Poleg meritve izvajajo tudi podvodna opazovanja z podvodnimi kamerami, podvodnim robotom, panoramskimi sonarji in bočnim sonarji. S temi metodami lahko hitro pregledajo večja področja pod vodo, na primer pri iskanju določenega objekta.

Slika podpovršinskega sonarja (vir: Harpha Sea)

V podjetju premorejo tri plovila opremljena z različnimi vrstami sonarjev, med drugim tudi daljinsko upravljani čolniček. Vsa plovila so poleg s sonarjem opremljena s sistemom dveh naprav GNSS in pospeškometrom, kar omogoča visoko natančnost pozicioniranja. Sonarji imajo nazivno natančnost od  nekaj milimetrov do 1.25 cm. Realno dobimo podatke z natančnostjo nekaj centimetrov.

Poleg merjenja globin se v podjetju ukvarjajo tudi z opazovanjem nanosov v rekah, izmero vodnih vodotokov in akumulacij, podporo gradnji v morju in rekah, s poplavnimi študijami in kartiranjem podvodnih objektov.

Slika potopljenih grajenih objektov (vir: Harpha Sea)

Podjetju Harpha Sea in predavatelji Aljoši Žerjalu se iskreno zahvaljujemo predavanje. 

Lovrenc Pavlin

Ekskurzija v predor Markovec in Luko Koper

DŠV in DŠG sta združila moči in organizirala ekskurzijo na gradbišče predora Markovec ter v Luko Koper, za konec pa smo se odpravili še v pristno primorsko vinsko klet Klenar.

Bowling z vodarji 17.12.2014

Slaba novica za keglje.. tudi temu dogodku grozi, da bo postal tradicionalen! Drugo leto zapored smo se vodarji preizkusili v metanju kugel in podiranju kegljev, nekateri bolj drugi manj uspešno :D

Dobrodelni kuhanček na Hajdrihovi

Dobro smo že zakorakali v veseli december, praznično vzdušje pa je zaneslo tudi na oddelek za okoljsko gradbeništvo.

V ponedeljek ob 15. 12. 2014 smo na pragu Hajdrihove 28 organizirali dobrodelni kuhanček za študente in zaposlene naše fakuletete. Posladkali smo se lahko tudi s slaščicami izpod skrbnih rok članov medicinske odprave Madagaskar 2015, ki so zbirali prostovoljne prispevke za njihovo odpravo.

Študenti medicine so nam sporočili, da so z našo pomočjo uspeli zbrati kar nekaj prepotrebnih finančnih sredstev. Hvala vsem!

Ekskurzija Vajont

Vajont. Nekateri za pregrado in katastrofo, ki jo je povzročila njena izgradnja ter akumulacijsko jezero za njo, prvič slišijo na predavanjih iz Mehanike tal, drugi so že od nekdaj fascinirani nad njo, tretji pa so se z njo in njeno zgodbo seznanili letos. V oktobru smo namreč z Društvom študentov vodarstva organizirali ekskurzijo, za katero so mesta na avtobusu pošla v pičlih treh urah. Še zdaleč smo torej pokazali, da študenti nismo pasivni, potrebujemo zgolj več stika s prakso in terenom. Slavna pregrada leži le okoli 100 kilometrov severno od Benetk, zato pot do nje ni pretirano dolga, in jo priporočam vsem, ki iščete navdih za krajši izlet v soseščino.

V 20. letih prejšnjega stoletja je Italija vstopila v obdobje velikih konstrukcijskih projektov. Ti so prednjačili tudi na področju izkoriščanja vodnih moči, kjer je bilo načrtovanih več hidroenergetskih objektov na reki Piavi in njenih pritokih. Ena največjih ločnih pregrad na svetu tistega (ter tudi današnjega) časa, pregrada Vajont, je bila le ena izmed njih.

Prvotni načrti so pregrado umeščali skoraj dva kilometra gorvodno od sedanje pozicije, vendar se je lokacija zaradi želje po večjih zaslužkih (in v zgodbi o Vajontu so ti igrali precej pomembno vlogo) prestavila nizvodno na zdajšnjo lokacijo. Locirana v severovzhodni Italiji nedaleč od meje, je bila skupaj z ostalimi hidrotehničnimi objekti na reki Piavi in njenih pritokih le del kompleksnega sistema objektov, namenjenih za hidroenergetsko izrabo in oskrbovanje severovzhodne Italije z električno energijo, ki so še danes povezani z elektrarno Soverzene. Poleg tega je bila namenjena regulaciji istoimenskega vodotoka, ki je izoblikoval ozko sotesko pod goro Mt. Toc.

Tam, ob elektrarni Soverzene, se je pričel tudi naš ogled, kjer smo bili toplo sprejeti s strani ekipe italijanskih strokovnjakov pod vodstvom tamkajšnje inženirke Elene Rossi, zadolžene za monitoring in vzdrževanje pregrad v severovzhodnem delu Italije. Sprejeli so nas v stavbi ENEL-a ob elektrarni, kjer smo ob vstopu v zgradbe vidno navdušeni opazovali mozaike, ki so kot zemljevidi na eni strani prostora predstavljali ožje območje hidroelektrarn na reki Piavi in pritokih, na drugi pa pozicije vseh hidroelektrarn, zgrajenih pod okriljem družbe (takrat še SADE), med katerimi sta bili na steni označeni tudi slovenski HE Plave in HE Doblar na Soči, obe zgrajeni še pred 2. svetovno vojno. Po uvodnem predavanju o zgodovini, gradnji, posebnostih in usodi pregrade ter spremljajoči predstavitvi, smo ogled nadaljevali na terenu.

Pregrada Vajont spada med dvojno ukrivljen, t.i. kupolast tip ločne pregrade, ki vpeta v pobočje pritiske prenaša neposredno v bregove ozke soteske, kjer se nahaja. Gradnja pregrade se je pričela leta 1957 ter trajala do 1960. Pred tem letom so bile edine geološke raziskave na območju usmerjene v raziskave kvalitete kamnine ob bokih pregrade, ki je dosegala zahtevan elastični modul. Šele leto pred izgradnjo pregrade so se pojavili dvomi o stabilnosti brežine pod goro Mt. Toc na levem bregu rezervoarja, ko je s prvo polnitvijo akumulacije prišlo do začetnih znakov nestabilnosti. Novembra 1960 je pobočje prvič glasneje opozorilo nase, ko se je v rezervoar zrušil del pobočja in s 700 000 m³ materiala povzročil okoli 2-metrske valove v akumulaciji (za primerjavo: plaz Slano blato, ki smo ga obiskali v maju obsega okoli 1 milijon m³ materiala). Dogodek je bil povod za natančnejše raziskave terena, takrat so bile izvedene nekatere vrtine in raziskovalni jaški ter izvrtane prve piezometrske vrtine. Kot je bilo ugotovljeno šele po usodnem zdrsu, so bile slednje preplitve, saj je debelina 250 metrov kasneje splazelega materiala presegla vsa pričakovanja. Kljub temu je bil na območju identificiran vsaj en fosilni plaz, na kar sta najglasneje opozarjala geologa Muller in E. Semenza, sin projektanta pregrade C. Semenza, ki je žal umrl leta 1961, dve leti pred usodnim dogodkom. Po mnenju nekaterih bi zgolj C. Semenza lahko preprečil katastrofo, saj je zaradi svojega ugleda užival avtoriteto in spoštovanje med takratnimi inženirji, prav tako se je pred svojo smrtjo zavedal nevarnosti pobočja gore ob akumulaciji. Le dve leti pred tem je namreč bridko usodo ugledala pregrada Malpasset v Franciji.

S pomočjo geodetskih točk so spremljali premike pobočja, ki so naraščali skupaj z gladino vode v akumulaciji. Inženirji so bili sprva mnenja, da lahko z nadzorovanim spreminjanjem nivoja vode v akumulaciji nadzorujejo tudi pobočje gore oz. sam plaz, kar so podprli z diagrami pomikov pobočja v odvisnosti od gladine vode. Vendar je septembra leta 1963 prišlo do večjih pomikov mase, zaradi česar so se odločili znižati gladino rezervoarja na takrat predpostavljeno varno gladino, ki bi v primeru porušitve pobočja, še zagotavljala v valove v višini pregrade, pri čeme ne bi prišlo do prelitja slednje. Žal so v svojih estimacijah in hidroloških modelih storili strahotne napake s podcenjevanjem hitrosti drsenja, količine ter vrste materiala, zaradi česar je 9. oktobra leta 1963 prišlo do katastrofe. Ogromna razpoka v obliki črke M dolžine skoraj dveh kilometrov, ki se je pojavila že leta 1960, je ločila 270 milijonov kubičnih metrov materiala od podlage in gore Mt. Toc ter s hitrostjo okoli 100 km/h zdrvela v akumulacijo. Val, ki je pri tem nastal, je bil kasneje ocenjen na več kot 250 m višine, torej skoraj v velikosti pregrade, katere svetla višina znaša 256 m. Voda je z uničujočo močjo presegla zgornjo koto pregrade in zgrmela navzdol po soteski ter obenem pred seboj ustvarila močan zračni udar. Ta je bil za veliko prebivalcev v nizvodnem naselju Longarone usoden; uničujoča moč vala pa je pred seboj izbrisala vasi, ceste, železnico. V katastrofi je umrlo preko 2000 ljudi - številnih niso nikoli našli, drugih identificirali; število žrtev, ki jih je zahtevala napačna ocena inženirjev, tako ne bo nikoli znano.

Na eni strani usodna napaka, na drugi pa izjemen inženirski dosežek, kar pregrada Vajont vsekakor je. Konstrukcija jo je namreč odnesla skoraj brez poškodb, čeprav so bile sile, ki jih je ob tem vzdržala, več desetkrat večje od tistih, za katere je bila projektirana. Z nekaj manjkajočega betona na kroni pregrade, še vedno stoji in je kot taka vključena v register pregrad, še danes pa spada med najvišje svoje vrste na svetu. Prvi pogled nanjo se nam je odprl, ko smo skozi sistem predorov našli pot do mostu, ki povezuje obe strani izjemno ozke soteske, široke le nekaj 10 metrov. Okoli 100 metrov nad njenim dnom smo opazovali, kako na je eni strani v globino iztekala voda, ki danes povezuje bolj oddaljeni akumulacijski bazen, formiran za nakopičenim materialom. Na sosednjem bregu soteske ji je konkuriral manjši curek, speljan izpod območja, danes zasutega s splazelim materialom. Na eni strani fascinirani nad mogočnostjo visoke betonske konstrukcije, smo na drugi strani zmedeno pogledovali v globino pod sabo. Tisti s slabim želodcem so most prečkali hitreje, medtem ko smo drugi s strahospoštovanjem slikovno dokumentirali zdaj eno, zdaj drugo stran. Po prehodu v levi bok soteske smo obiskali kraj stare strojnice, ki je bila ob katastrofi popolnoma uničena. Nedelujoči so tudi nekoč visokotlačni cevovodi, po katerih smo se sprehodili in si v sistemu predorov ogledali še delujoči merilec pomikov pregrade. Nekatere je zmotilo dejstvo, da je bil ta odmaknjen od svoje osnovne lege za več centimetrov. Razlaga v smislu, da instrument še umerjajo, je pomirila le nekatere, kljub temu pa smo pot vsi nadaljevali v hitrejšem tempu. Kot je kasneje razložil doc. dr. Andrej Kryžanowski, imajo zaradi temperature nemalo težav pri pomikih, saj je bila pregrada dimenzionirana na različne toplotne razmere na vodni strani, kot jim je izpostavljena dandanes.

Kot logično nadaljevanje terenskega ogleda je sledila pot proti kroni pregrade, kjer so žrtvam tragedije posvetili manjšo cerkev ter spominsko obeležje. Šele tu smo v celoti začeli dojemati obsežnost katastrofe, ki jo je kazala tudi skazena oblika pobočja pred nami. Italijanska ekipa nam je omogočila, da smo se sprehodili po kroni pregrade na drugo stran. Dolžina krone je 160 metrov, vzdolž poti pa so razstavljene številne slike, posnete med gradnjo, polnjenjem akumulacije ter pred katastrofo. Pogled na levo in desno stran je tudi tokrat vzbujal grozo; na eni 260 metrov globoka soteska, na drugi pa nekdanja akumulacija, popolnoma zasuta s splazelim materialom. Narava si je opomogla hitro – v akumulaciji tako že uspeva gozd, na razsežnost katastrofe pa opozarjajo popolnoma gola pobočja gore Mt. Toc, kjer se je plaz utrgal od pobočja.

Med drsenjem plazu se je ogromna količina materiala premikala z nesluteno hitrostjo. Vse sile so v sodelovanju privedle do izjemnega trenja na drsni ploskvi; voda na tem delu se je med drsenjem uparila, površina kamnine pod drsno ploskvijo pa pod vplivom velike temperature vitrificirala. Še danes so vidne popolnoma gladke plošče, ki kričijo iz zeleno poraščenega območja nad njimi.

Vendar pa celotna akumulacija ni izginila. Pot z avtobusom nas je vodila višje od pregrade, kjer je še ostal del rezervoarja, do katerega je bil kasneje zgrajen obvod. Vsa obsežnost katastrofe je na samem mestu nekako težko dojemljiva – ves nakopičen material, kjer bi moralo stati akumulacijsko jezero, pa bo še dolgo stal v opozorilo in opomin inženirjem, kako uničujoče posledice lahko pustijo njihove napačne odločitve. Vsem današnjim varnostnim mehanizmom navkljub so namreč napake še vedno mogoče, čeprav, upajmo, ne več v takih razsežnostih.

Na ekskurzijo smo se odpravili ravno v času obilnih padavin, tako pri nas kot v sosednji Italiji. Zadrževalniki so bili polni, pretoki rek povečani, območja ob večjih vodotokih pa poplavljena. Ravno voda je bila skupni imenovalec dneva, zato smo se po prijetnem postanku v Ajdovščini, kjer smo odpravili lakoto, ustavili še ob kraškem izviru Hublja. Za razliko od prejšnjega snidenja v maju, ko je bilo vode dokaj malo, je bila izdatnost izvira tokrat precej večja. Razbesneli šum, ki smo ga slišali že drugič ta dan, nas je kot dež spremljal do vrnitve v Ljubljano.

Za konec – zahvale. Ekskurzija na pregrado Vajont bi pomenila velik finančni zalogaj, če ne bi bilo sofinanciranja s strani ŠOU (v okviru razpisa STIKS) ter nesebične pomoči Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Poleg tega smo z odličnim strokovnim vodstvom dobili odgovore na vsa vprašanja in prepotrebno zvezo z italijansko stranjo in inženirji ELES-a. Za vse muke, potrpežljivost in seveda strokovno razlago se tako iskreno in v imenu vseh zahvaljujem doc. dr. Ani Petkovšek in doc. dr. Andreju Kryžanowskemu. Vse, ki ste ekskurzijo zamudili, pa vabim še na ostale dogodke v organizaciji DŠV – na Hajdrihovi se namreč vedno nekaj dogaja.

Manca Petek

25. Mišičev vodarski dan

Sedaj že tretje leto zapored, smo se tudi letos v začetku decembra odpravili na tokrat 25. Mišičev vodarski dan v Maribor.

3. Kostanjev piknik vodarjev

Že tretje leto zapored je DŠV-ju uspelo, da je na Hajdrihovi zopet zadišalo po sveže pečenih kostanjih in vročem čaju. Da se je letos vonj še hitreje širil po naši stavbi pa se moramo "zahvaliti" vremenu, saj sta nas mrzlo vreme in dežne kaplje pregnala iz tradicionalnega prostora na parkirišču v udobno zavetje avle.  Kljub letošnji ponovni slabi beri kostanja v gozdu nam je skupaj uspelo zbrati dovolj kostanja za lačne študente in profesorje. Tistim, ki jim kostanj ni potešil lakote pa smo ponudili tudi hod-doge. 

Kostanjev piknik vodarjev pa nebi bil pravi, če na njem nebi potekalo tekmovanje v peki slaščic in piškotov. Vsako leto z veseljem ugotavljamo, da vodarji nismo le pridni študentje, vendar tudi spretni peki.  Tudi letos so se peke lotili tako punce, kot fantje. Na pikniku smo tako udeležencem ponudili slaščice kar desetih različnih nadebudnih pekov. Rekordno število slaščic na piknikih vodarjev! Vse slaščice so bile odlične, tekmovanje pa nebi bilo tekmovanje, če na koncu nebi izbrali tistih, po katerih se nam še danes cedijo sline. Izbrana "strokovna" komisija je nagrade za najboljše slaščice 3. kostanjevega piknika vodarjev podarila: tretji Ireni Orožen, drugi Aniti Turk in prvi ter zmagovalki za najboljšo slaščico Mateji Klun.

Mateja pa je bila še tako prijazna, da nam je poslala svoj recept zmagovalne slaščice. Če ste slaščico zamudili, ali pa ste si jo ponovno zaželeli, vas vabimo, da zavihate svoje rokave in se peke lotite sami. Pa veliko sreče!

DŠV vabi nove člane

V novem študijskem letu bomo v DŠV potrebovali novo delovno silo, zato organiziramo sestanek vseh, obstoječih in novih članov.

Prvi študijski dan leta 2014/2015

V sredo, 1. 10. 2014, smo na Hajdrihovi organizirali druženje ob toastih in čajih, namenjeno klepetu, izmenjavi mnenj in sprejemu novih študentov med nami. Na spodnjih slikah si lahko ogledate nekaj utrinkov iz dogodka.

Začetek študijskega leta 2014/2015

Začenja se novo študijsko leto. Z željo, da bo čim bolj uspešno, vas jutri (1.10.2014) med 8.30 in 10.30 vabimo na Hajdrihovo, kjer se bomo okrepčali s toasti in čajem! Se vidimo!

Prvi piknik vodarjev uspel!

Da ne bi študentje pričakali junijskega izpitnega obdobja lačni in žejni, smo se v Društvu študentov vodarstva (DŠV) odločili organizirati prvi piknik vodarjev. 

Kje najti lokacijo za piknik, s pokošeno travico, klopmi, mizami in potočkom za naravni hladilnik? Za to nam ni bilo potrebno iti daleč, niti 50 m od faksa. Naša stavba na Hajdrihovi 28 nam ponuja to in še več na dosegu roke. Seveda brez našega hišnika Rajkota in razumevanja profesorjev, ki smo jim tisti dan zasedli del parkirišča, ne bi šlo. Nekateri od njih so se nam na pikniku tudi pridružili. Skratka sreda, 21.5., nam je bila s svojimi poletnimi temperaturami naravnost naklonjena za druženje na prostem tik pred poletnim izpitnim obdobjem (teden dni pred tem bi se morali greti s čajem namesto hladiti z mrzlimi pijačami). Seveda pa vodarji nismo zaprta družba in smo na piknik povabili tudi kolege gradbenike in geodete, ki večino časa preživljajo na Jamovi cesti 2, kjer take idilične lokacije pač ni v bližini. Da se ne bi na pikniku samo redili, smo vrgli tudi kakšen »balinček«, preizkusili svoje ravnotežje s hojo po »slackline-u« in svoje inženirsko znanje uporabili v gradnji »jezu« za hlajenje pijače v Gradaščici (Rajkotu hvala za primeren material). 

Glede na lep odziv vseh, tako vodarjev, gradbenikov in geodetov; se bomo potrudili, da bi piknik postal tradicionalno druženje ob dobri hrani in pijači pred zaključkom študijskega leta.

Tilen

Vabilo na ekskurzijo na plaz Slano blato in zanimivosti v okolici

FB - dogodek

VABILO NA PIKNIK VODARJEV

POZOR! Piknik je prestavljen na sredo 21.5!

Društvo študentov vodarstva organizira majski piknik, namenjen vsem študentom, profesorjem, simpatizerjem društva in tistim, ki bodo to še postali.

Piknik bo v sredo. 14. 21. maja, na parkirišču za stavbo na Hajdrihovi. Poleg obvezne peke čevapčičev ter drugih dobrot z žara, se bodo odvijale tudi razne športne in družabne igre, sklepala nova poznanstva...

Karte za piknik, ki pokrijejo stroške hrane in pijače, bomo prodajali v ponedeljek in torek (19. in 20.5.) na Hajdrihovi pri avtomatih v dopoldanskem času (9-12h). 

Lepo vabljeni!

Vabilo na delavnico EndNote Web

Društvo Študentov vodarstva vabimo vse študente FGG-ja na brezplačno delavnico kjer se bomo naučili:

- kako upravljati z bibliografskimi referencami, kako jih organizirati in urediti,
- kako vstaviti citate med pisanjem besedila,
- spoznali različne stile citiranja,...

Na delavnici si bomo v spletnem orodju naredili osebne račune ter nato vanje uvažali reference, ki jih bomo našli v različnih informacijskih virih.

KDAJ: SREDA, 16.4.2014, od 15h do 18h

KJE: FGG, RU 1-4

Zaradi omejenega števila udeležencev so potrebne predhodne prijave na: dsv.fgg@gmail.com

VABLJENI!

Obisk Instituta Jožefa Stefana

Sončno sobota = čas za znanost. No vsaj za študentke FGG - ja :P

Pa bodimo pošteni v celotni zasedbi smo imele tudi enega prestavnika moškega spola.

Na lepo sončno soboto 29. 3. 2014, smo se odpravili na obisk najbolj ugledne znanstvene ustanove v Sloveniji, Instituta Jožefa Stefana. Ime nosi po enem najpomembnejših slovenskih fizikov in pa edinem Slovencu, po katerem je dobil ime kateri fizikalni zakon  (Stefan - Boltzmanov zakon).

Institut deluje že preko 60 let, na njem pa je več kot 900 zaposlenih, mnogi med njimi so priznani znanstveniki v svetovnem merilu.  V zadnjem desetletju pa je na njem opravilo svoja magistrska in doktorska dela več kot 550 raziskovalcev. Z institutom sodelujejo številne ugledne ustanove doma in po svetu.

Svoje prostore imajo na dveh lokacijah, večina dejavnosti je v naši neposredni bližini, na Jamovi cesti 39, druga lokacija pa je v Dolu pri Ljubljani, kjer stoji reaktorski center.

Delujejo na različnih raziskovalnih področjih. Raziskovalni odsek za fiziko je najstarejši odsek instituta, saj je bil institut primarno ustanovljen kot fizikalni institut, ukvarjali pa so se z raziskavami povezanimi z miroljubno uporabo jedrske energije. Sestavlja ga 8 oddelkov, od katerih  smo si mi ogledali oddelek za tanke plasti in površine, oddelek za teoretično fiziko in oddelek za fiziko trdne snovi.

Na oddelku za tanke plasti razvijajo trdne prevleke, ki se nanašajo v plasteh nekaj nanometrov in z njimi se zagotovi ali zaščita pred korozijo, obrabo ali pa se z njo prepreči sprijetje različnih materialov. 

Na oddelku za teoretično fiziko razvijajo teoretična ozadja za reševanje problemov v fiziki, trenutno aktualne so teorije superprevodnikov, kjer so še posebej zanimivi materiali brez magnetnega polja, nanoskopska fizika in pa delovanje bakteriofagov, kateri se v medicini pojavljajo kot alternativa antibiotikom. Ukvarjajo se tudi z raziskavami o vplivu gravitacije na meritve v eksperimentalnih središčih.

Mikroskop na atomsko silo deluje s pomočjo tipala, tako pravzaprav z njim ne »gledamo« ampak »tipamo«, naprava je tako zelo natančna, da na njeno natančnost vpliva že govor, ali tlesk z dlanjo, saj s tem povzročimo dodatna nihanja tipalne igle in v rezultate vnesemo šum.

Veliko pozornosti in raziskav namenjajo okolju, odsek za kemijo in biokemijo je drugi največji odsek na IJS. Tu potekajo raziskave vpliva endokrinih motilcev na okolje ter njihove posledice za organizme, saj se le ti nalagajo v maščobe in skladiščijo v organizmih. Razvijajo tudi nov način čiščenja za tehnološko vodo z nanoželezovimi delci.

Odsek za računalniške sisteme 6 oddelkov, podrobneje smo si ogledali oddelka za optimizacijske metode in tehnologije znanja.

Optimizacija = neko odlično rešitev s pomočjo različnih metod razvijemo do te mere, da dobimo zelo dobro rešitev, katera terja ali krajši čas procesa ali manjšo porabo dobrin. 

Na odseku za tehnologije znanja pa je našo pozornost vzbudila raziskava metod za napovedovanje potresov. Kot zelo dober parameter za napovedovanje verjetnosti potresa se je izkazala koncentracija Radona. Trenutno so v fazi, da lahko s pomočjo izračunov povedo okno verjetnosti pojava, vendar točen čas napovedi še ni mogoč, saj je model zelo občutljiv in pa rezultati računa so znani za zelo zelo kratek čas v prihodnost.

Obisk je bil vsekakor zelo navdušujoč, imeli smo možnost videti, kaj v svojem delovnem času počno vrhunski slovenski znanstveniki. Na institutu so pokazali veliko mero dobre volje in pripravljenosti ter nas tudi povabili, da jih naslednje leto ponovno obiščemo.

Na tem mestu se jim še zahvaljujemo za sprejem in strokovno vodenje.

Mateja Klun