sreda, 19. december 2012

Prosojnice predavanj dr. Mire Kobold na temo poplav 2012

Prosojnice predavanj dr. Mire Kobold na temo poplav 2012. Predavanje smo organizirali v sredo 19. decembra ob 16. uri v predavalnici H-10 (Hajdrihova 28) na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Predavanje dr. Mire Kobold na temo poplav 2012

petek, 14. december 2012

Fotografije poškodovanega odvodnega kanala HE Formin

V torek smo si ogledali poškodbe HE Formin, slike ekskurzije so tukaj. Študentka 1. letnika OG ter študent VOI Sandi Stanjko pa sta nam je posredovala nekaj fotografij posnetih tik po poplavah. Na nekaterih fotografijah je še vidna visoka voda. Za slike se jima iskreno zahvaljujemo.

Vir: Sandi Stanjko









četrtek, 13. december 2012

Ekskurzija na HE Fala in HE Formin

V torek 11. decembra smo z društvom študentov vodarstva odšli na ogled HE Fala in ogled poškodb na odvodnem kanali HE Formin. Ekskurzijo nam je pomagal realizirati doc. dr. Andrej Kryžanowski, ki se je odpravil tudi z nami na ogled teh objektov. Na tem mestu bi se mu radi zahvalili za pomoč.

Najprej smo si ogledali najstarejšo hidroelektrarno na Dravi HE Fala. Nekaj podatkov o elektrarni (Vir: DEM)
  • Prvotna moč prve dravske hidroelektrarne leta 1918 je bila 20 MW (5 agregatov po 4 MW) in šele leta 1932 je bila dokončno dograjena še z dvema agregatoma po 7 MW, kar je povečalo moč elektrarne na  34 MW. Današnja moč HE Fala je 58 MW.
  • Na začetku delovanja je bila opremljena  z vodoravnimi Francisovimi turbinami, kjer sta bila po dva  turbinska tekača nameščena v enem  ohišju. Danes obratujejo trije agregati z navpično Kaplanovo turbino.
  • Najmočnejša elektrarna svojega časa  je bila zgrajena  tako, da je bila strojnica z agregati postavljena ob levo brežino, v rečni strugi pa so bila zgrajena pretočna polja in ob desni brežini splavnica.  


Po ogledu HE Fala smo si ogledali še poškodbe na odvodnem kanalu HE Formin, ki so ga prizadele novembrske poplave.

Nekaj podatkov o elektrarni (Vir: DEM)

Elektrarna, dograjena leta 1978, je zaradi naravnih danosti tako kot HE Zlatoličje zasnovana kot kanalska elektrarna. Izkorišča 29 m padca med Ptujem in državno mejo s Hrvaško in ima pri moči 116 MW letno proizvodnjo 548 milijonov kWh električne energije.
Z zajezitvijo reke Drave z jezom v Markovcih je nastalo največje slovensko umetno jezero dolžine 7 km in površine 3,46 km2, imenovano Ptujsko jezero, ki vsebuje 17,1 milijona m3 vode, od katerih se lahko 4,5 milijona m3 izkoristi za proizvodnjo električne energije. Bočni nasipi so zgrajeni iz gramoza. Na vodni strani so zatesnjeni z 10 cm debelo asfaltno oblogo. Pronicanje vode v podtalnico v zaledju preprečujejo drenažni kanali ob nasipih. Zaradi visokih valov, ki se lahko pojavijo ob močnem vetru, so na kritičnih mestih betonski valobrani.







Žal si notranjosti elektrarne nismo mogli ogledati, zaradi sanacijskih del. Spodaj pa se nahaja fotografija poplavljene strojnice.

(Vir: Delo.si)

ponedeljek, 10. december 2012

Predavanje dr. Mire Kobold na temo novemberskih poplav

Društvo študentov vodarstva organizira predavanje dr. Mire Kobold iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) na temo novembrskih poplav. Predavanje bo potekalo v sredo 19. 12. ob 16. uri v H-10 (Hajdrihova 28). Predavateljica bo predstavila meteorološko in hidrološko dogajanje ob poplavah, ter analize, ki so jih opravili na agenciji. Po predavanih bodo na vrsti vprašanja, ki jih boste lahko zastavili tudi vi. Pred predavanji pa si lahko preberete tudi hidrološko poročilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom
Upamo, da se predavanj udeležite v čim večjem številu.

 Vir: http://www.delo.si/zgodbe/fotozgodbe/foto-in-video-slovenija-pod-vodo.html


četrtek, 06. december 2012

23. Mišičev vodarski dan


Iz zasnežene Ljubljane v zeleni ter v teh dneh protestni Maribor smo se člani DŠV-ja 5.decembra odpravili na 23. Mišičev vodarski dan.

Zasedba DŠV-ja na srečanju

Mišičev vodarski dan je dogodek, ki se odvija enkrat letno, že 23. zapored. Je srečanje, strokovni posvet namenjen vsem strokovnjakom iz vodnogospodarskih, projektantskih, raziskovalnih organizacij, vsem ki se kakorkoli ukvarjajo z upravljanjem, urejanjem in varovanjem voda. Je dogodek, ki ga kot študenti vodarstva nismo želeli izpustiti.

Srečanje je bilo časovno razdeljeno na štiri različne tematike: 
  • poplave v mesecu novembru
  • suša v spomladanskem, poletnem obdobju
  • koriščenje kohezijskih skladov EU za vodarske projekte 
  • aktualni projekti s področja upravljanja in urejanja voda

Pri vsaki temi so bili iz strani avtorjev predstavljeni referati in kasneje prediskutirani  iz avditorija. Na srečanju so poleg ostalih sodelovali z referati ali posveti tudi nekateri profesorji fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Člani DŠV-ja pa smo prevzeli vlogo dobrih poslušalcev in z zanimanjem spremljali predstavljene referate ter njihove diskusije. 

Srečanje strokovnjakov področja, ki ga študiramo nam je ponudilo vpogled v bodoči vodarski poklic in praktično izvedbo stvari, ki nas učijo na predavanjih ter vajah.

Direktor VGP-ja ob uvodnem govoru


Pridni poslušalci

Po končanih predstavitvah smo bili iz strani organizatorja lepo pogoščeni, si napolnili baterije z štajerskimi kuharskimi specialitetami in žlahtno kapljico ter se podali še na kratek sprehod po prazničnem Mariboru. Hvala Mateju (turističnemu vodniku), ki nas je študente vajene Ljubljanskih ulic popeljal še po Mariborskih.

Nova turistična znamenitost v Mariboru

Ob eni najstarejših trt v Evropi

Na "kuhančku"

sobota, 01. december 2012

Protest proti varčevanju v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti v Sloveniji

Včeraj je bila spletna stran UL FGG za nekaj ur nedostopna zaradi razglasa dekana fakultete prof. dr. Matjaža Mikoša. Razlog je nestrinjanje dekana z varčevalnimi ukrepi v visokem šolstvu. V luči zadnjih protestov v več mestih po senat fakultete sklenil:

Senat UL FGG je na 35. redni seji v sredo, 28. novembra 2012, soglasno sklenil, da se v ponedeljek, 17. decembra 2012 ob 08:30 v avli UL FGG, skliče problemska konferenca "Kako naprej?", ki jo organizirata skupaj Študentski svet UL FGG in Akademski zbor UL FGG, ter nanjo povabi vse zaposlene UL FGG in vse študente UL FGG. Glavni namen je seznaniti zaposlene in študente o kriznih razmerah, v katerih sta prisiljena delovati UL in UL FGG.

Celoten razglas lahko najdete na povezavi na spletni strani FGG.

Da bi študentje lahko izvedeli iz prve roke kaj se dogaja in kako bo varčevanje vplivalo na študijski proces, vabimo vse študente in člane društva da se udeležijo predlagane problemske konference. Več informacij bo znanih v naslednjih dneh.

torek, 27. november 2012

Dekan UL FGG Matjaž Mikoš o novemberskih poplavah

Na spletni strani časopisne hiše Delo smo zasledili komentar dekana Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prof. dr. Matjaža Mikoša o novembrskih poplavah na širšem območju Slovenije. Mikoš je v komentarju med drugim omenil drastično znižanje sredstev za urejanje vodotokov in problematiko umeščanja projektov v prostor. Celoten članek lahko preverete tukaj.


(vir: http://ksh.fgg.uni-lj.si/ksh/predstavitev/mmikos.htm)

sobota, 24. november 2012

Hidrološko poročilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom

Agencija RS za okolje je pred nekaj dnevi izdala hidrološko poročilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom. Če si ga še niste prebrali ga lahko najdete tukaj.

(vir: arso.si)

četrtek, 22. november 2012

Nagrada za najboljšo slaščico na kostanjevem pikniku 2012

Prejšnji mesec je društvo študentov vodarstva organiziralo kostanjev piknik in v okviru piknika organiziralo manjše tekmovanje v izdelavi slaščic. O nagrajencih smo že pisali tukaj, sedaj pa predstavljamo reportažo zmagovalke Anite Turk, ki si je prislužila prvo nagrado. Prva nagrada je bila obisk slaščičarske delavnice v Maxiju v Ljubljani, kjer se je lahko preizkusila tudi v izdelavi njihovih dobrot. 

Celoten kolektiv je sestavljen iz samih slaščičark, odlične so!  Posebej pa moram omeniti gospodično Marijo. Naučila me je izdelovati okrasne rože iz marciapana, pripraviti čokolado za pisanje napisov na torte ter narediti slaščičarsko vrečko in to kar iz peki papirja.
 


Te piškote sem izdelala v slaščičarski delavnici sama. So iz testa za torte polnjeni z marelično marmelado, posipani z rezanimi mandeljni in preliti s čokolado....njami!
 


Maxijevo orehovo rezino v Maxijevi slaščičarni pripravljajo že 40 let. Domovinsko pravico je dobila leta 1971 po zaslugi slaščičarskega mojstra Avgusta Plestenjaka, ki je z njo pred tem razvajal le angleško kraljevo družino na škotskem dvorcu Balmoral. Sestavine so bile vedno malce skrivnostne, še bolj pa priprava. Vanilijasto orehov okus rezine je res nekaj posebnega, žlahtne zaznave notranjih plasti pa zaključi čokoladni obliv. [vir: iz njihove spletne strani] Tokrat jo je pripravljala vodja celotnega kolektiva, gospa Vanja. Če rezine še niste poizkusili kar v Maxi, ne bo vas razočarala;-)




Če povem po pravici se nisem še nikoli sama lotila peke prekmurske gibanice, saj se mi je peka zdela vedno preveč "zakomplicirana", toliko različnih nadevov pa prelivi, pa toliko plasti..:) V slaščičarski delavnici so se ravno ob mojem prihodu pripravljale na njeno peko, saj so imeli naslednji dan ocenjevanje, da obdržijo certifikat za peko. Povabile so me, da skupaj z njimi do konca pripravim vse file in nato še pomagam pri sami izdelavi. To je bila izvrstna priložnost, da sem se naučila peke prave slovenske prekmurske gibanice! Res je njena priprava nekaj posebnega:-) Uživala sem v njeni peki:-) Naslednji dan sem dobila informacijo, da so certifikat obdržali. Super, sedaj bomo  lahko še naprej v Ljubljani   jedli  pravo tradicionalno slovensko prekmursko gibanico!

Pokazale so mi še pripravo jabolčnega zavitka, Sacher torte, indijačka pa hruškove torte, pripravo mafinov... Resnično si zaslužijo naslov ene najboljših, če ne najboljše slaščičarne v Ljubljani! Občuti se, kako prav v vsakem izdelku pustijo del sebe. Želim jim, da še naprej pripravljajo tako odlične torte in ostala peciva s tolikšno mero dobre volje in profesionalnosti!
Res hvala jim za vso gostoljubnost, za vse kar so me novega naučile in za zaupanje nekaj malih skrivnosti velikih mojstrov!

Za konec pa še slika doma na dan peke, piškoti pa so pripravljeni za na piknik

Celotnemu društvu vodarjev resnično HVALA, za to darilo in še bolšo izkušnjo! Še enkrat HVALA!

torek, 23. oktober 2012

Zmagovalci tekmovanja za najboljšo slaščico na kostanjevem pikniku 2012

Kostanjev piknik v ponedeljek je bil super!
Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem, ki ste pomagali pri izvedbi piknika in vsem tistim, ki ste se udeležili tekmovanja v izdelavi slaščic. Vse slaščice si zaslužijo pohvale, saj so bile vse čudovite!  Komisija je imela težko delo, saj smo morali izbrati samo 3 najboljše. Ker smo imeli samo 3 nagrade in ker sta bili dve drugi mesti smo določili zmagovalko in dve drugo uvrščeni...

Rezultati tekmovanja za naj slaščico na kostanjevem pikniku torej so:
  1. Anita Turk (piškoti s čokolado)
  2. Gala Jarc (bananin biskvit) in Mateja Ribnikar (čokoladni muffini)
Vsem trem zmagovalkam čestitamo za uspeh!





Zmagovalka

ponedeljek, 22. oktober 2012

Včlanitev v društvo

Dragi bruci in brucke!
Študij se je že začel in najverjetneje že pridno študirate predavano snov :P
Ker pa študentsko življenje ne poteka samo za knjigami, ga lahko obogatite tudi z dejavnostmi našega društva.
V društvo se brezplačno in brez obveznosti včlanite na mail dsv.fgg@gmail.com. Na mail pošljite ime in priimek, generacijo (začetek študija, npr. 2009/2010) in smer (VKI, GR-HIDRO).

Želimo vam uspešen študij!
Društvo študentov vodarstva

četrtek, 24. maj 2012

Brezplačni izvodi revije Življenje in tehnika

V knjižnici na Hajdrihovi 28 je ostalo še nekaj izvodov revije Življenje in tehnika, ki nam ga je podarila Tehnična založba Slovenije, kot promocijsko darilo ob ogledu gradbišča Tobačna mesto.

Izvodi so brezplačni, zato si jih lahko vzamete!


Sponzorju revij se zahvaljujemo za donacijo! Če vam je revija všeč obiščite www.tzs.si.

torek, 08. maj 2012

Ogled gradbišča Tobačna mesto 8.5.2012

Nekaj fotografij iz ekskurzije dne 8.5.2012 na gradbišču Tobačna mesto.

Na tem mestu, bi se radi zahvalili asist. dr. Juretu Klopčiču za pomoč pri izvedbi tega ogleda.
Več o projetku Tobačna mesto: http://www.imos.si/aktualno/tobacna_mesto