Voščilo

Vesele božične praznike in veselo, srečno ter uspešno novo leto 2013!

 

Prosojnice predavanj dr. Mire Kobold na temo poplav 2012

Prosojnice predavanj dr. Mire Kobold na temo poplav 2012. Predavanje smo organizirali v sredo 19. decembra ob 16. uri v predavalnici H-10 (Hajdrihova 28) na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Predavanje dr. Mire Kobold na temo poplav 2012

Fotografije poškodovanega odvodnega kanala HE Formin

V torek smo si ogledali poškodbe HE Formin, slike ekskurzije so tukaj. Študentka 1. letnika OG ter študent VOI Sandi Stanjko pa sta nam je posredovala nekaj fotografij posnetih tik po poplavah. Na nekaterih fotografijah je še vidna visoka voda. Za slike se jima iskreno zahvaljujemo.

Vir: Sandi Stanjko

Ekskurzija na HE Fala in HE Formin

V torek 11. decembra smo z društvom študentov vodarstva odšli na ogled HE Fala in ogled poškodb na odvodnem kanali HE Formin. Ekskurzijo nam je pomagal realizirati doc. dr. Andrej Kryžanowski, ki se je odpravil tudi z nami na ogled teh objektov. Na tem mestu bi se mu radi zahvalili za pomoč.

Najprej smo si ogledali najstarejšo hidroelektrarno na Dravi HE Fala. Nekaj podatkov o elektrarni (Vir: DEM)

• Prvotna moč prve dravske hidroelektrarne leta 1918 je bila 20 MW (5 agregatov po 4 MW) in šele leta 1932 je bila dokončno dograjena še z dvema agregatoma po 7 MW, kar je povečalo moč elektrarne na  34 MW. Današnja moč HE Fala je 58 MW.
• Na začetku delovanja je bila opremljena  z vodoravnimi Francisovimi turbinami, kjer sta bila po dva  turbinska tekača nameščena v enem  ohišju. Danes obratujejo trije agregati z navpično Kaplanovo turbino.
• Najmočnejša elektrarna svojega časa  je bila zgrajena  tako, da je bila strojnica z agregati postavljena ob levo brežino, v rečni strugi pa so bila zgrajena pretočna polja in ob desni brežini splavnica.  

Po ogledu HE Fala smo si ogledali še poškodbe na odvodnem kanalu HE Formin, ki so ga prizadele novembrske poplave.

Nekaj podatkov o elektrarni (Vir: DEM)

Elektrarna, dograjena leta 1978, je zaradi naravnih danosti tako kot HE Zlatoličje zasnovana kot kanalska elektrarna. Izkorišča 29 m padca med Ptujem in državno mejo s Hrvaško in ima pri moči 116 MW letno proizvodnjo 548 milijonov kWh električne energije.
Z zajezitvijo reke Drave z jezom v Markovcih je nastalo največje slovensko umetno jezero dolžine 7 km in površine 3,46 km², imenovano Ptujsko jezero, ki vsebuje 17,1 milijona m³ vode, od katerih se lahko 4,5 milijona m³ izkoristi za proizvodnjo električne energije. Bočni nasipi so zgrajeni iz gramoza. Na vodni strani so zatesnjeni z 10 cm debelo asfaltno oblogo. Pronicanje vode v podtalnico v zaledju preprečujejo drenažni kanali ob nasipih. Zaradi visokih valov, ki se lahko pojavijo ob močnem vetru, so na kritičnih mestih betonski valobrani.

Žal si notranjosti elektrarne nismo mogli ogledati, zaradi sanacijskih del. Spodaj pa se nahaja fotografija poplavljene strojnice.

(Vir: Delo.si)

Predavanje dr. Mire Kobold na temo novemberskih poplav

Društvo študentov vodarstva organizira predavanje dr. Mire Kobold iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) na temo novembrskih poplav. Predavanje bo potekalo v sredo 19. 12. ob 16. uri v H-10 (Hajdrihova 28). Predavateljica bo predstavila meteorološko in hidrološko dogajanje ob poplavah, ter analize, ki so jih opravili na agenciji. Po predavanih bodo na vrsti vprašanja, ki jih boste lahko zastavili tudi vi. Pred predavanji pa si lahko preberete tudi hidrološko poročilo o poplavah v dneh med 4. in 6. novembrom

Upamo, da se predavanj udeležite v čim večjem številu.

 Vir: http://www.delo.si/zgodbe/fotozgodbe/foto-in-video-slovenija-pod-vodo.html

23. Mišičev vodarski dan

Iz zasnežene Ljubljane v zeleni ter v teh dneh protestni Maribor smo se člani DŠV-ja 5.decembra odpravili na 23. Mišičev vodarski dan.

Zasedba DŠV-ja na srečanju

Mišičev vodarski dan je dogodek, ki se odvija enkrat letno, že 23. zapored. Je srečanje, strokovni posvet namenjen vsem strokovnjakom iz vodnogospodarskih, projektantskih, raziskovalnih organizacij, vsem ki se kakorkoli ukvarjajo z upravljanjem, urejanjem in varovanjem voda. Je dogodek, ki ga kot študenti vodarstva nismo želeli izpustiti.

Srečanje je bilo časovno razdeljeno na štiri različne tematike: 

• poplave v mesecu novembru

• suša v spomladanskem, poletnem obdobju

• koriščenje kohezijskih skladov EU za vodarske projekte 

• aktualni projekti s področja upravljanja in urejanja voda

Pri vsaki temi so bili iz strani avtorjev predstavljeni referati in kasneje prediskutirani  iz avditorija. Na srečanju so poleg ostalih sodelovali z referati ali posveti tudi nekateri profesorji fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Člani DŠV-ja pa smo prevzeli vlogo dobrih poslušalcev in z zanimanjem spremljali predstavljene referate ter njihove diskusije. 

Srečanje strokovnjakov področja, ki ga študiramo nam je ponudilo vpogled v bodoči vodarski poklic in praktično izvedbo stvari, ki nas učijo na predavanjih ter vajah.

Direktor VGP-ja ob uvodnem govoru

Pridni poslušalci

Po končanih predstavitvah smo bili iz strani organizatorja lepo pogoščeni, si napolnili baterije z štajerskimi kuharskimi specialitetami in žlahtno kapljico ter se podali še na kratek sprehod po prazničnem Mariboru. Hvala Mateju (turističnemu vodniku), ki nas je študente vajene Ljubljanskih ulic popeljal še po Mariborskih.

Nova turistična znamenitost v Mariboru

Ob eni najstarejših trt v Evropi

Na "kuhančku"

Protest proti varčevanju v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti v Sloveniji

Včeraj je bila spletna stran UL FGG za nekaj ur nedostopna zaradi razglasa dekana fakultete prof. dr. Matjaža Mikoša. Razlog je nestrinjanje dekana z varčevalnimi ukrepi v visokem šolstvu. V luči zadnjih protestov v več mestih po senat fakultete sklenil:

Senat UL FGG je na 35. redni seji v sredo, 28. novembra 2012, soglasno sklenil, da se v ponedeljek, 17. decembra 2012 ob 08:30 v avli UL FGG, skliče problemska konferenca "Kako naprej?", ki jo organizirata skupaj Študentski svet UL FGG in Akademski zbor UL FGG, ter nanjo povabi vse zaposlene UL FGG in vse študente UL FGG. Glavni namen je seznaniti zaposlene in študente o kriznih razmerah, v katerih sta prisiljena delovati UL in UL FGG.

Celoten razglas lahko najdete na povezavi na spletni strani FGG.

Da bi študentje lahko izvedeli iz prve roke kaj se dogaja in kako bo varčevanje vplivalo na študijski proces, vabimo vse študente in člane društva da se udeležijo predlagane problemske konference. Več informacij bo znanih v naslednjih dneh.