sreda, 09. april 2014

Vabilo na delavnico EndNote Web

Društvo Študentov vodarstva vabimo vse študente FGG-ja na brezplačno delavnico kjer se bomo naučili:

- kako upravljati z bibliografskimi referencami, kako jih organizirati in urediti,
- kako vstaviti citate med pisanjem besedila,
- spoznali različne stile citiranja,...


Na delavnici si bomo v spletnem orodju naredili osebne račune ter nato vanje uvažali reference, ki jih bomo našli v različnih informacijskih virih.

KDAJ: SREDA, 16.4.2014, od 15h do 18h
KJE: FGG, RU 1-4

Zaradi omejenega števila udeležencev so potrebne predhodne prijave na: dsv.fgg@gmail.com

VABLJENI!


četrtek, 03. april 2014

Obisk Instituta Jožefa Stefana

Sončno sobota = čas za znanost. No vsaj za študentke FGG - ja :P



Pa bodimo pošteni v celotni zasedbi smo imele tudi enega prestavnika moškega spola.

Na lepo sončno soboto 29. 3. 2014, smo se odpravili na obisk najbolj ugledne znanstvene ustanove v Sloveniji, Instituta Jožefa Stefana. Ime nosi po enem najpomembnejših slovenskih fizikov in pa edinem Slovencu, po katerem je dobil ime kateri fizikalni zakon  (Stefan - Boltzmanov zakon).

Institut deluje že preko 60 let, na njem pa je več kot 900 zaposlenih, mnogi med njimi so priznani znanstveniki v svetovnem merilu.  V zadnjem desetletju pa je na njem opravilo svoja magistrska in doktorska dela več kot 550 raziskovalcev. Z institutom sodelujejo številne ugledne ustanove doma in po svetu.

Svoje prostore imajo na dveh lokacijah, večina dejavnosti je v naši neposredni bližini, na Jamovi cesti 39, druga lokacija pa je v Dolu pri Ljubljani, kjer stoji reaktorski center.

Delujejo na različnih raziskovalnih področjih. Raziskovalni odsek za fiziko je najstarejši odsek instituta, saj je bil institut primarno ustanovljen kot fizikalni institut, ukvarjali pa so se z raziskavami povezanimi z miroljubno uporabo jedrske energije. Sestavlja ga 8 oddelkov, od katerih  smo si mi ogledali oddelek za tanke plasti in površine, oddelek za teoretično fiziko in oddelek za fiziko trdne snovi.

Na oddelku za tanke plasti razvijajo trdne prevleke, ki se nanašajo v plasteh nekaj nanometrov in z njimi se zagotovi ali zaščita pred korozijo, obrabo ali pa se z njo prepreči sprijetje različnih materialov. 


Na oddelku za teoretično fiziko razvijajo teoretična ozadja za reševanje problemov v fiziki, trenutno aktualne so teorije superprevodnikov, kjer so še posebej zanimivi materiali brez magnetnega polja, nanoskopska fizika in pa delovanje bakteriofagov, kateri se v medicini pojavljajo kot alternativa antibiotikom. Ukvarjajo se tudi z raziskavami o vplivu gravitacije na meritve v eksperimentalnih središčih.

Mikroskop na atomsko silo deluje s pomočjo tipala, tako pravzaprav z njim ne »gledamo« ampak »tipamo«, naprava je tako zelo natančna, da na njeno natančnost vpliva že govor, ali tlesk z dlanjo, saj s tem povzročimo dodatna nihanja tipalne igle in v rezultate vnesemo šum.



Veliko pozornosti in raziskav namenjajo okolju, odsek za kemijo in biokemijo je drugi največji odsek na IJS. Tu potekajo raziskave vpliva endokrinih motilcev na okolje ter njihove posledice za organizme, saj se le ti nalagajo v maščobe in skladiščijo v organizmih. Razvijajo tudi nov način čiščenja za tehnološko vodo z nanoželezovimi delci.


Odsek za računalniške sisteme 6 oddelkov, podrobneje smo si ogledali oddelka za optimizacijske metode in tehnologije znanja.


Optimizacija = neko odlično rešitev s pomočjo različnih metod razvijemo do te mere, da dobimo zelo dobro rešitev, katera terja ali krajši čas procesa ali manjšo porabo dobrin. 


Na odseku za tehnologije znanja pa je našo pozornost vzbudila raziskava metod za napovedovanje potresov. Kot zelo dober parameter za napovedovanje verjetnosti potresa se je izkazala koncentracija Radona. Trenutno so v fazi, da lahko s pomočjo izračunov povedo okno verjetnosti pojava, vendar točen čas napovedi še ni mogoč, saj je model zelo občutljiv in pa rezultati računa so znani za zelo zelo kratek čas v prihodnost.
Obisk je bil vsekakor zelo navdušujoč, imeli smo možnost videti, kaj v svojem delovnem času počno vrhunski slovenski znanstveniki. Na institutu so pokazali veliko mero dobre volje in pripravljenosti ter nas tudi povabili, da jih naslednje leto ponovno obiščemo.


Na tem mestu se jim še zahvaljujemo za sprejem in strokovno vodenje.

Mateja Klun




torek, 01. april 2014

Na prakso v tujino!

Sedim v sobi, zunaj dežuje, v ozadju igra pesem November Rain od Gun´n´Roses. Je dan  podoben dnevu, ko sem prvič slišala za IAESTE. No, ne ravno slišala, ampak zagledala modro bel plakat, ki je nagovarjal študente vseh naravoslovno tehničnih fakultet, da se udeležimo predstavitve izkušenj študentov, ki so že bili na praksi v tujini. Po sekundi premisleka, pregledu planerja in ugotovitvi, da imam tisti dan čas, se odločim, da se odzovem na vabilo.

Nabito polna predavalnica, prižgan projektor, pred zeleno tablo pa skupina nasmejanih in energičnih ljudi. Da, dobili so mojo pozornost. Z navdušenostjo in nekakšno srečo so nam pripovedovali o izkušnjah, ki so jih pridobili na praksah. Po dobri uri so nas povabili na sestanek društva, katero je imelo v tistem času sedež na Kersnikovi.

Pridružim se jim na sestanku, kjer izvem, da bo kmalu potekal motivacijski vikend. Super priložnost! Rada spoznavam nove ljudi in obožujem dogodivščine.

Od petka do nedelje sem izvedela marsikaj novega. Od tega, da je društvo IAESTE neprofitna organizacija za mednarodne prakse in da deluje po skoraj 90ih državah po svetu. Študentom ponuja možnost pridobivanja praktičnih izkušenj v tujini, podjetjem pa začasno zaposlitev tujih študentov. Odlično, torej plačana praksa v tujini. Stvar me je vedno bolj zanimala.

Naslednji meseci so minevali s svetlobno hitrostjo. Imeli smo visoke cilje in ogromno energije. Zadišalo je po pomladi in v elektronski predal sem prejela sporočilo iz Nemčije, da sem sprejeta na prakso. Hura!
In to namreč na prakso na Univerzo Leibniz v Hannovru. Med iskanjem najcenejših letalskih kart, sem ugotovila, da imajo najugodnejši leti med Ljubljano in Hannovrom postanek v Istanbulu. To milijonsko mesto ima v vsem tistem neredu in hrupu v zraku nekaj mističnega, zato sem se odločila, da tam preživim 5 toplih dni, preden se odpravim na sever.

Imela sem srečo. Oziroma nesrečo. Iz Istanbula sem se odpravila, ko so se na Taksim zlivale množice protestnikov,  agresiven solzivec je silil v priprte oči vseh nas, policaji so v celotni bojni opremi stopali proti nasprotnikom vlade.  V  želodcu sem čutila strah,  želela sem zbežati, po drugi strani pa sem se želela pridružiti močni množici. Bilo je nekaj mikavnega.  Nekaj, kar še danes težko opišem. Vendar sem vstopila na avtobus, ki me je pripeljal na letališče.

S prvim dnem junija 2013, sem že bila v svojem novem začasnem apartmaju v študentskem naselju. Na Institutu, katerega smo imenovali kar WAWI (Institut für Wasserwirtschaft, Hydrologie und landwirtschaftlichen Wasserbau) sem spoznala Ano, mentorico iz Argentine, ki mi je bila vse tri mesece na voljo za vprašanja, pomoč in sodelovanje. Bila je mlada, preprosta in vesela. Ob srkanju svojega mate čaja iz travnato zelene bučke, mi je razlagala o zloglasnih poplavah v severni Nemčiji, ki so se ravno z mojim prihodom umirile. 
Slika 1: Eden izmed mnogih preplavljenih
rečnih kanalov na dan prihoda
Slika 2: Istanbulski protest se je čutil tudi v Hannovru
Prvi teden sem raziskovala literaturo o poplavnih valovih, infiltracijo padavin, vplivom intenzitete padavin, različnih modelih,… Naslednje tedne pa sem s pomočjo programa R obdelovala in primerjala padavinske podatke za različna področja v Spodnji Saški regiji, iskala najprimernejše funkcije, ki bi opisale povezavo med različnimi merilnimi postajami. Poleg dela za računalnikom, sem se odpravila s tujimi študenti na dve ekskurziji: pogledat največjo ribjo stezo v Evropi ter obiskat okoliške vodarne. Vodarna, ki skrbi za oskrbo z vodo za več kot polovico Hannovra (700. 000 prebivalcev),  95% časa obratovanja ne uporablja dezinfekcije. Vodo črpajo iz podtalnice z vertikalnimi in vodoravnimi vrtinami, do tja pa pronica voda tako dolgo, da je samočistilna stopnja le te zelo visoka. Območja nad črpališči imajo posebne predpise, kmetje dobivajo visoke subvencije za zmanjšano in časovno opredeljeno uporabo gnojil, inšpektorji jih redno nadzirajo  in voda je tako čista, da na vodarni uporabljajo dezinfekcijo samo v času čiščenja vrtin.

Slika 3: Razgled z delovnega mesta
Slika 4: Opazovanje širjenja onesnaženja na modelu
Slika 5: Naravni talni izvir v bližini Göttingema
Slika 6: Največja ribja steza v Evropi




Ob narodnostno raznolikem in mladem timu, so mi 8 urni delavniki hitro minevali. S sodelavci, ki so bili iz Bocvane, Etiopije, Nepala, Argentine, Pakistana, Irana, ZDA, Avstralije,..smo si ob sončnih poletnih delavnikih med pavzo za kosilo  naredili ˝piknik˝ ob bližnjem jezeru. Ob popoldnevih smo se družili v parkih, bazenih,zvečer smo hodili na koncerte, v kino in na plesišča.

Zdelo se mi je, da sem se komaj dobro navadila na drugačno življenje in prišel je zadnji dan prakse… Sedela sem pred računalnikom, strmela čez okno, razgled nad mestom, ki mi je bil sprva tako hladen in tuj, sedaj pa tako ljubek in prijeten, je bil fantastičen. V grlu sem imela cmok in solzne oči. Želela sem si ostati, vendar me je v Sloveniji čakal nov projekt, novi ljudje. Vstala sem, se poslovila, obrisala solze težkega slovesa, v tišini vrnila ključ od WAWIja in odšla naprej po pisani poti življenja.

Slika 7: ˝Vodarji in gradbeniki˝ po nepalski večerji
Slika 8: IAESTE vikend v Hamburgu
Danes sem še vedno v društvu IAESTE. In še veliko bolj aktivna, kot sem bila pred prakso. Društvo mi daje ogromno neformalnega znanja in izkušenj, hkrati pa sem tako hvaležna za tisti dan, ko sem prvič slišala za njih, da želim informacijo o super priložnosti razširiti med vse vas. Pridite! Običajno se dobimo vsak torek ob 19. uri na Strojni fakulteti. Več informacij lahko dobite tudi na naši spletni strani, Facebooku ali preko spletne pošte.

Polona Piltaver


Slika 9: Sobotni bolšji sejem, kjer sem si v prvih dneh nakupila posodo in jedilni pribor
Slika 10: Večkrat so delili tudi brezplačen sladoled
Slika 11: Na vrhu mestne hiše, kamor te pripelje edino poševno dvigalno na svetu.
Slika 12: V mestu je jezero, okrog katerega se odvija enomesečni poletni festival, okrog jezera je speljana pot za rolarje in kolesarje, lahko pa se tudi kopaš ali jadraš.

Slika 13: IAESTE praktikanti: Majid iz Irana, Polona iz Slovenije, Magda iz Poljske in Mohamed iz Egipta