torek, 01. april 2014

Na prakso v tujino!

Sedim v sobi, zunaj dežuje, v ozadju igra pesem November Rain od Gun´n´Roses. Je dan  podoben dnevu, ko sem prvič slišala za IAESTE. No, ne ravno slišala, ampak zagledala modro bel plakat, ki je nagovarjal študente vseh naravoslovno tehničnih fakultet, da se udeležimo predstavitve izkušenj študentov, ki so že bili na praksi v tujini. Po sekundi premisleka, pregledu planerja in ugotovitvi, da imam tisti dan čas, se odločim, da se odzovem na vabilo.

Nabito polna predavalnica, prižgan projektor, pred zeleno tablo pa skupina nasmejanih in energičnih ljudi. Da, dobili so mojo pozornost. Z navdušenostjo in nekakšno srečo so nam pripovedovali o izkušnjah, ki so jih pridobili na praksah. Po dobri uri so nas povabili na sestanek društva, katero je imelo v tistem času sedež na Kersnikovi.

Pridružim se jim na sestanku, kjer izvem, da bo kmalu potekal motivacijski vikend. Super priložnost! Rada spoznavam nove ljudi in obožujem dogodivščine.

Od petka do nedelje sem izvedela marsikaj novega. Od tega, da je društvo IAESTE neprofitna organizacija za mednarodne prakse in da deluje po skoraj 90ih državah po svetu. Študentom ponuja možnost pridobivanja praktičnih izkušenj v tujini, podjetjem pa začasno zaposlitev tujih študentov. Odlično, torej plačana praksa v tujini. Stvar me je vedno bolj zanimala.

Naslednji meseci so minevali s svetlobno hitrostjo. Imeli smo visoke cilje in ogromno energije. Zadišalo je po pomladi in v elektronski predal sem prejela sporočilo iz Nemčije, da sem sprejeta na prakso. Hura!
In to namreč na prakso na Univerzo Leibniz v Hannovru. Med iskanjem najcenejših letalskih kart, sem ugotovila, da imajo najugodnejši leti med Ljubljano in Hannovrom postanek v Istanbulu. To milijonsko mesto ima v vsem tistem neredu in hrupu v zraku nekaj mističnega, zato sem se odločila, da tam preživim 5 toplih dni, preden se odpravim na sever.

Imela sem srečo. Oziroma nesrečo. Iz Istanbula sem se odpravila, ko so se na Taksim zlivale množice protestnikov,  agresiven solzivec je silil v priprte oči vseh nas, policaji so v celotni bojni opremi stopali proti nasprotnikom vlade.  V  želodcu sem čutila strah,  želela sem zbežati, po drugi strani pa sem se želela pridružiti močni množici. Bilo je nekaj mikavnega.  Nekaj, kar še danes težko opišem. Vendar sem vstopila na avtobus, ki me je pripeljal na letališče.

S prvim dnem junija 2013, sem že bila v svojem novem začasnem apartmaju v študentskem naselju. Na Institutu, katerega smo imenovali kar WAWI (Institut für Wasserwirtschaft, Hydrologie und landwirtschaftlichen Wasserbau) sem spoznala Ano, mentorico iz Argentine, ki mi je bila vse tri mesece na voljo za vprašanja, pomoč in sodelovanje. Bila je mlada, preprosta in vesela. Ob srkanju svojega mate čaja iz travnato zelene bučke, mi je razlagala o zloglasnih poplavah v severni Nemčiji, ki so se ravno z mojim prihodom umirile. 
Slika 1: Eden izmed mnogih preplavljenih
rečnih kanalov na dan prihoda
Slika 2: Istanbulski protest se je čutil tudi v Hannovru
Prvi teden sem raziskovala literaturo o poplavnih valovih, infiltracijo padavin, vplivom intenzitete padavin, različnih modelih,… Naslednje tedne pa sem s pomočjo programa R obdelovala in primerjala padavinske podatke za različna področja v Spodnji Saški regiji, iskala najprimernejše funkcije, ki bi opisale povezavo med različnimi merilnimi postajami. Poleg dela za računalnikom, sem se odpravila s tujimi študenti na dve ekskurziji: pogledat največjo ribjo stezo v Evropi ter obiskat okoliške vodarne. Vodarna, ki skrbi za oskrbo z vodo za več kot polovico Hannovra (700. 000 prebivalcev),  95% časa obratovanja ne uporablja dezinfekcije. Vodo črpajo iz podtalnice z vertikalnimi in vodoravnimi vrtinami, do tja pa pronica voda tako dolgo, da je samočistilna stopnja le te zelo visoka. Območja nad črpališči imajo posebne predpise, kmetje dobivajo visoke subvencije za zmanjšano in časovno opredeljeno uporabo gnojil, inšpektorji jih redno nadzirajo  in voda je tako čista, da na vodarni uporabljajo dezinfekcijo samo v času čiščenja vrtin.

Slika 3: Razgled z delovnega mesta
Slika 4: Opazovanje širjenja onesnaženja na modelu
Slika 5: Naravni talni izvir v bližini Göttingema
Slika 6: Največja ribja steza v Evropi




Ob narodnostno raznolikem in mladem timu, so mi 8 urni delavniki hitro minevali. S sodelavci, ki so bili iz Bocvane, Etiopije, Nepala, Argentine, Pakistana, Irana, ZDA, Avstralije,..smo si ob sončnih poletnih delavnikih med pavzo za kosilo  naredili ˝piknik˝ ob bližnjem jezeru. Ob popoldnevih smo se družili v parkih, bazenih,zvečer smo hodili na koncerte, v kino in na plesišča.

Zdelo se mi je, da sem se komaj dobro navadila na drugačno življenje in prišel je zadnji dan prakse… Sedela sem pred računalnikom, strmela čez okno, razgled nad mestom, ki mi je bil sprva tako hladen in tuj, sedaj pa tako ljubek in prijeten, je bil fantastičen. V grlu sem imela cmok in solzne oči. Želela sem si ostati, vendar me je v Sloveniji čakal nov projekt, novi ljudje. Vstala sem, se poslovila, obrisala solze težkega slovesa, v tišini vrnila ključ od WAWIja in odšla naprej po pisani poti življenja.

Slika 7: ˝Vodarji in gradbeniki˝ po nepalski večerji
Slika 8: IAESTE vikend v Hamburgu
Danes sem še vedno v društvu IAESTE. In še veliko bolj aktivna, kot sem bila pred prakso. Društvo mi daje ogromno neformalnega znanja in izkušenj, hkrati pa sem tako hvaležna za tisti dan, ko sem prvič slišala za njih, da želim informacijo o super priložnosti razširiti med vse vas. Pridite! Običajno se dobimo vsak torek ob 19. uri na Strojni fakulteti. Več informacij lahko dobite tudi na naši spletni strani, Facebooku ali preko spletne pošte.

Polona Piltaver


Slika 9: Sobotni bolšji sejem, kjer sem si v prvih dneh nakupila posodo in jedilni pribor
Slika 10: Večkrat so delili tudi brezplačen sladoled
Slika 11: Na vrhu mestne hiše, kamor te pripelje edino poševno dvigalno na svetu.
Slika 12: V mestu je jezero, okrog katerega se odvija enomesečni poletni festival, okrog jezera je speljana pot za rolarje in kolesarje, lahko pa se tudi kopaš ali jadraš.

Slika 13: IAESTE praktikanti: Majid iz Irana, Polona iz Slovenije, Magda iz Poljske in Mohamed iz Egipta

Ni komentarjev:

Objava komentarja